NEKAJ NAJPOGOSTEJE ZASTAVLJENIH VPRAŠANJ, PRIPOROČIL IN NAVODIL O PITNI VODI
TRDOTA VODE
Voda je odlično topilo in ravno zaradi te njene lastnosti popolnoma čiste vode v naravi ni. Vse vode niso enake. Vrsta in količina raztopljenih snovi je odvisna predvsem od področja, kjer voda izvira ter od podlage, preko in skozi katero voda teče, preden jo črpamo do uporabnikov.
Trdoto vode povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi. Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto pa predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne.
Trdoto vode izražamo kot vsoto množin kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida - CaO.
Za merjenje trdote vode uporabljamo več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških trdotnih stopinjah (°N), pri čemer predstavlja ena nemška stopinja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. Poleg te enote se uporabljajo tudi francoske trdotne stopinje (°F) in milimole na liter vode (mmol/l).
Voda iz Borovniškega vršaja sodi med srednje trde vode. V tabeli so prikazane izmerjene vrednosti celokupne trdote na črpališčih: 1°N ustreza 1,78 °F
| Oznaka |
°F |
°N |
| mehka voda |
0 - 8 |
0 - 14 |
| srednje trda voda |
8 - 15 |
14 - 27 |
| trda voda |
15 - 21 |
27 - 37 |
| zelo trda voda |
nad 21 |
nad 37 |
Kakšna je trdota vode?
| Črpališče |
°F |
°N |
Ocena |
| Borovniški Vršaj |
15 |
26 |
srednje trda |
| Bevke |
21 |
37 |
trda |
| Zaplana |
14 |
25 |
srednje trda |
| Pokojišče |
13 |
23 |
srednje trda |
Vodovod Vrhnika – Borovnica sestavljata dve črpališči. Glavno je črpališče Borovniški vršaj s tremi vodnjaki VB 3, VB 5 in VB 6 globine 59 m. V vsakem vodnjaku je vgrajena potopna črpalka s pretokom od 8 do 45 l/s.
Drugo črpališče je ob vznožju osamelca na Ljubljanskem barju v vasi Bevke. Črpališče sestavlja vodnjak globine 6 m in sistem centrifugalnih črpalk s kapaciteto do 7 l/s.
Iz Borovniškega vršaja načrpamo več kot 96% pitne vode, s katero oskrbujemo s pitno vodo prebivalce naslednjih oskrbovalnih območij: Vrhnika, Verd, Mirke, Bistra, Stara Vrhnika, Sinja gorica, Drenov grič, Lesno Brdo, Log pri Brezovici, Dragomer, Lukovica, Blatna Brezovica, Trčkov grič, Bevke, Borovnica, Breg, Dol, Laze in Pako.
Vodovod Zaplana – Zgornja in Spodnja oskrbuje s pitno vodo prebivalce v zaselkih Zaplana – Zgornja in Spodnja ter prebivalce v zaselku Ograje v občini Logatec. Vodo črpamo iz črpališča Gačnik s centrifugalno črpalko kapacitete 2 l/s.
Vodovod Pokojišče oskrbuje s pitno vodo prebivalce v zaselkih Pokojišče, Padež in Zavrh iz vrtine s potopno črpalko s kapaciteto 0,4 l/s.
Ali je potrebno vodo mehčati?
Mehčanje vode je potrebno v posebnih primerih, ko potrebujemo mehkejšo ali popolnoma demineralizirano vodo. Tedaj uporabljamo posebne naprave za mehčanje. Takšne naprave se uporabljajo predvsem za napajanje demi vode za ogrevalne sisteme - kotle, zahtevnejše klimatske naprave, za razne profesionalne gospodinjske aparate (pralne stroje, aparate za pripravo napitkov…)
Kako nastaja vodni kamen?
S spremembo temperature (segrevanjem) vode se kalcij in magnezij izločata iz vode v obliki vodnega kamna. Temperatura, kjer se prične izločanje vodnega kamna je različna in je odvisna od celotne kemijske sestave vode. Z višanjem temperature odlaganje vodnega kamna strmo narašča.
Tako se na primer pri vodi s trdoto 16 °N pri 40° C izloči 10 mg kalcita/l vode, pri temperaturi 80° C pa preko 130 mg kalcita/l.
Vodni kamen se počasi nabira na stenah cevi, na grelcih in sanitarnih armaturah.
Koliko pralnega praška dodajamo v stroj?
Najbolje je, da pri dodajanju praška v pralni stroj upoštevamo navodila proizvajalca posameznega pralnega sredstva, ki jih proizvajalec predlaga za srednje trdo vodo. Pralna sredstva vsebujejo mehčala, katera preprečujejo nabiranje vodnega kamna na grelcih pralnih strojev.
Pri upoštevanju teh navodil uporabimo najmanjšo količino pralnega praška, ki jo proizvajalec priporoča za določeno trdoto vode. S tem veliko pripomoremo k ohranjanju narave, saj se s tem izognemo čezmernemu obremenjevanju odpadne vode z borati in fosfati, nezanemarljiv pa je tudi prihranek pri denarju.
Kako so ribe občutljive na trdoto vode?
Najpomembnejše je, da ribam zagotovimo vodo prave trdote, kot so jo navajene njihove vrstnice v naravi in kateri so ribe genetsko prilagojene. Zaželjene trdote vode za posamezne ribje vrste najdemo v mnogih knjigah. Preden se odločimo za nakup rib za svoj akvarij, se podrobno podučimo in upoštevamo vse te informacije. Če se odločimo za skupinski akvarij, se preje prepričamo, da izberemo ribe in živali, ki si delijo podobne zahteve glede kemične sestave vode, predvsem seveda trdoto in PH. Trdoto vode v akvariju nadzorujemo s testnimi kompleti, ki jih lahko kupimo v trgovinah z opremo za akvarije.
Če bomo vse to upoštevali, se bodo ribe v akvariju počutile »domače« in bo naše gojenje rib v akvarijih uspešno.
Kako določimo trdoto vode?
Trdoto vode lahko merimo na različne načine. Najpogostejši način je kemijska titracijska metoda. To je dodajanje dveh kemikalij v vzorec, dokler ne pride do definirane spremembe barve. Različne titraže uporabimo za merjenje skupne in začasne trdote. Skupno trdoto lahko merimo tudi z milnim reagentom. Ta postopek temelji na dejstvu, da se milo peni močneje v mehki vodi. Tako dodajamo večjo količino milnega reagenta v trdo vodo, preden se ustvari trajna pena.
Indikacijo o trdoti vode dobimo tudi z merjenjem električne prevodnosti vode, saj voda z mnogo ioni bolje prevaja električni tok. Tako z uporabo elektronskega inštrumenta merimo prevodnost vode z elektrodo potopljeno v vzorec vode. Odčitek na instrumentu je izražen v mikro Siemensih. Ta metoda je sicer res zelo hitra, žal pa ne loči med trajno in začasno trdoto vode - meri le skupno trdoto vode.
ZAKAJ JE PITNA VODA VČASIH BELO OBARVANA?
Prepričanje nekaterih ljudi, da je belo obarvana pitna voda, ki jo natočimo v kozarec, posledično obarvana zaradi dodajanja klora v vodo, je zmotno. V pitno vodo, s katero oskrbujemo potrošnike v občini Vrhnika in Borovnica, ne dodajamo klora.
Bela obarvanost vode je fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, kadar je pod pritiskom. Ko voda teče iz pipe, se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. To lahko ugotovimo s preprostim načinom, če takšno belo vodo natočimo v kozarec. Že po nekaj sekundah opazimo, da se mehurčki zraka dvigujejo proti gladini. Če kozarec prislonimo k ušesu, zaslišimo rahlo šumenje. Voda se po cca 10 sekundah popolnoma zbistri.
ZAKAJ JE VČASIH PITNA VODA RJAVA?
Po večjih popravilih okvar na omrežju za oskrbo s pitno vodo, se lahko zgodi, da iz pip včasih priteče rjava voda, kar je posledica usedlin (oblog) na ceveh, ki se ob odpiranju zasunov premešajo in potujejo po ceveh. Vodo očistimo z izpuščanjem na iztočnih mestih - blatnikih.
Rdečkasto-rjave sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka pa nastanejo zaradi prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki. Ob prisotnosti O2 preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin. Za zdravje nista škodljiva, vendar v večjih koncentracijah zaradi vizuelnega učinka nista zaželena.
ZAKAJ SO V PITNI VODI USEDLINE PESKA IN VODNEGA KAMNA?
Raztopljene snovi, ki so v vodi se zaradi sprememb tlakov in drugih vplivov izločajo kot vodni kamen in se vežejo na stene cevovodov. Količina je odvisna od vode in materiala, iz katerega je izdelana vodovodna cev. Pri naglih nihanjih pritiska v ceveh se te obloge lahko odluščijo in nato potujejo po ceveh z vodo do uporabnikov. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih mestih vodovodnega omrežja izdelani izpusti - blatniki.
Izpiranje je mogoče tudi na nadzemnih in podzemnih hidrantih. Pri manjših internih omrežjih oz. hišnih priključkih pa nečistoče odstranjujemo lahko preko lovilcev nesnage, ki jih vgrajujemo pred vsakim vodomerom v vodomernem jašku.
KAKO SE KONTROLIRA KAKOVOST PITNE VODE?
Komunalno podjetje Vrhnika je kot upravljalec centralnega vodovoda Vrhnika – Borovnica, Pokojišče in Zaplana) zadolženo za oskrbo z zdravo pitno vodo, zato v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS 19/04 in 35/04) skrbi za stalno kontrolo nad ustreznostjo pitne vode.
Monitoring – spremljanje je oblika nadzora oziroma preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov (skladnost). Zagotavlja ga Ministerstvo za zdravje, izvaja pa Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
Poleg monitoringa pa upravljalec preverja kakovost vode tudi z notranjim nadzorom. Za Komunalno podjetje Vrhnika redne preglede o ustreznosti pitne vode v skladu z navedenim pravilnikom opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Rezultati mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav vzorcev pitne vode, ki jih je v lanskem in letošnjem letu odvzel Zavod kažejo, da je pitna voda iz vseh treh vodovodov zdravstveno ustrezna.
Vse analize, letna poročila in strokovna mnenja so na vpogled pri upravljalcu vodovoda.
KAKO ZAŠČITITI VODOMERE PRED ZMRZALJO?
Zaradi bližajoče se zime in posledično zelo nizkih temperatur priporočamo vsem uporabnikom pitne vode, da pregledajo okolje, v katerem je vgrajen vodomer. Zaradi zmrzali, ki je najpogostejši krivec, da se vodomer pokvari - poči, ga je potrebno zaščititi pred temi vremenskimi dejavniki. Upravljalec vodovoda ne prevzame odgovornosti nad vodomeri, saj so le-ti v lasti uporabnikov, zato morajo sami uporabniki poskrbeti za preventivno zaščito, to je toplotno izolacijo vodomerov oz. vodomernih jaškov. To je še posebno pomembno v počitniških hišah oz. ob daljši odsotnosti - počitnicah. Vse stroške, ki so posledica takšnega neodgovornega ravnanja uporabnikov, krijejo lastniki - uporabniki sami.
V KATERIH PRIMERIH SE PREKINE DOBAVA PITNE VODE
(36. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo)
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez objave (po predhodnem prejemu pisnega opomina) prekine dobavo pitne vode, če uporabnik ne odpravi pomanjkljivosti v danem roku:
- če interna inštalacija ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
- če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljalca ali če uporabnik brez soglasja upravljalca spremeni način izvedbe priključka,
- če uporabnik odvzema vodo na nedovoljeni način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
- če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljalca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne inštalacije in internega hidrantnega omrežja,
- če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku (v 15 dneh po prejemu pisnega opomina) predpisanem v 34. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Vrhnika in Borovnica,
- če uporabnik ne dopusti opravljanja nujnih vzdrževalnih del na njegovem priključku ali vodomeru,
- če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
- če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
- če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
- če uporabnik v večstanovanjskem objektu skladno z 31. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Vrhnika in Borovnica upravljalcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
31. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
KDAJ JE POTREBNO OBNOVITI VODOVODNI PRIKLJUČEK
(6. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo)
Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na javnem vodovodnem omrežju, objektih in napravah izvaja ali nadzira upravljalec javnega vodovoda. Upravljalec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
- najkasneje, ko doseže starost 50 let,
- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
- v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
PRIPOROČILA LASTNIKOM OBJEKTOV ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA
(Pravilnik o pitni vodi. Ur.l.RS št.19/04 in 35/04 - 9.člen)
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj lastnik hišnega priključka za oskrbo s pitno vodo zagotovi naslednja priporočila:
- Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
- Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
- Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
- Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.
NAVODILO O PREKUHAVANJU VODE
(Pravilnik o pitni vodi. Ur.l.RS št.19/04 in 35/04 - 4. in 21. člen)
Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo naj voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om).
Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.
Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo).
Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.
POVZETEK
- Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
- 3 minute vretja pomeni široko varnost.
- Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
- Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja.
- Vodo shranimo na hladnem
- Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.
Več informacij najdete na spletni strani
o pitni vodi